-
1 compound
I 1. adjective(composed of a number of parts: a compound substance.) sestavljen2. noun(a substance, word etc formed from two or more elements: The word racetrack is a compound; chemical compounds.) sestavljenka; zmes; spojinaII noun(a fenced or walled-in area, eg round a factory, school etc.) ograjen prostor* * *I [kəmpáund]1.transitive verbsestaviti, sestavljati; pomešati; poravnati, izplačati;2.intransitive verbjuridically to compound a felony — umakniti tožbo za odškodninoII [kɔmpaund]adjectivesestavljen, zloženmedicine compound fracture — komplicirani zlommusic compound interval — interval, večji od oktavegrammar compound noun — zloženkazoology compound eye — mrežasto okoarchitecture compound pillar — snopasti steberIII [kɔmpaund]nounmešanica, zmes; grammar sestavljenka; ograjeni prostor okrog poslopja
См. также в других словарях:
zlòm — zlôma m (ȍ ó) 1. glagolnik od zlomiti: zlom držala zaradi pritiskanja; zlom kosti ob padcu; zlom osi / zlom glavnega junaka ob koncu romana; duševni, moralni zlom koga / zlom idealov, vere v avtoriteto / zlom armade razpad, uničenje; zlom stavke … Slovar slovenskega knjižnega jezika
komplicírati — am nedov. in dov. (ȋ) delati kaj težavno, težje rešljivo, zapletati: elementarne nesreče so položaj v državi še bolj komplicirale; številni kompleksi mu življenje zelo komplicirajo / čemu bi si sožitje po nepotrebnem komplicirali / situacija se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
